Otevři aplikaci

Předměty

ZgodovinaZgodovina79 zobrazení·Aktualizováno Jun 2, 2026·6 stránek

Vzpon totalitarnih režimov: Fašizem, Nacizem in Stalinzem

Po prvi svetovni vojni je bila Evropa polna kaosa in...

1
of 6
# Vzpon totalitarnih režimov:
fašizem, nacizem, stalinizem

Uvod v totalitarne režime

Po 1. svetovni vojni je bilo v Evropi veliko nestabil

Uvod v totalitarne režime in ključni pojmi

Predstavljaj si življenje, kjer država nadzoruje prav vse - od tega, kaj bereš, do tega, o čem smeš razmišljati. Tako je bilo v totalitarnih režimih, ki so se pojavili po letu 1918. Ljudje so bili tako obupani nad gospodarskimi problemi, da so bili pripravljeni žrtvovati svobodo za obljubo reda.

Totalitarizem pomeni, da ena stranka nadzoruje vse - od gospodarstva do tvojega zasebnega življenja. Ni prostora za drugačno mnenje ali opozicijo.

Fašizem poveličuje svojo državo nad vse ostalo. Ime izhaja iz rimskega simbola moči - svežnja šib s sekiro. Posameznik ni nič, država je vse. Nacizem je skrajna oblika fašizma, ki dodaja še rasno teorijo - predvsem sovraštvo do Judov in prepričanje o nemški "nadaljšnji rasi".

Stalinizem je komunistična praksa pod Stalinom, ki je v resnici postala brutalna diktatura s kultom voditelja. Čeprav naj bi komunizem pomenil brezrazredno družbo, je stalinizem pomenil teror in popoln nadzor.

Pomembno: Vsi trije režimi so imeli skupno lastnost - posameznik je bil popolnoma podrejen državi oz. ideologiji.

2
of 6
# Vzpon totalitarnih režimov:
fašizem, nacizem, stalinizem

Uvod v totalitarne režime

Po 1. svetovni vojni je bilo v Evropi veliko nestabil

Fašizem v Italiji in nacizem v Nemčiji

Mussolinijev fašizem v Italiji se je začel zaradi razočaranja po prvi svetovni vojni. Čeprav je bila Italija med zmagovalkami, ni dobila obljubljenih ozemelj. Benito Mussolini je to izkoristil in leta 1922 organiziral "pohod na Rim".

Njegovi črnosrajčniki so ustrahovali nasprotnike, uvedel pa je korporativizem - sistem, kjer so delavci in šefi sodelovali pod nadzorom države. S Lateranskimi sporazumi si je zagotovil podporo Cerkve.

Hitlerjev nacizem je nastal iz ponižanja Nemčije po versajski pogodbi in gospodarske krize. Ko je Hitler leta 1933 postal kancler, je hitro odpravil demokracijo. Njegovi orodja zatiranja so bili Gestapo (tajna policija), SS (elitna enota za taborišča) in SA (strankarsko nasilje).

Ključna razlika nacizma je rasna politika. Z Nürnberškimi zakoni (1935) so Judjem odvzeli pravice, Kristalna noč (1938) je bila pogrom po vsej državi. Končni cilj je bil holokavst - sistematično uničenje.

Preveriti znaš: Nacizem = fašizem + rasizem. To je osnovna formula za test!

3
of 6
# Vzpon totalitarnih režimov:
fašizem, nacizem, stalinizem

Uvod v totalitarne režime

Po 1. svetovni vojni je bilo v Evropi veliko nestabil

Stalinizem v Sovjetski zvezi

Stalin je po Leninovi smrti premagal Trockega in postal absolutni vladar. Njegov sistem je temeljil na petletkah - načrtih za hitro industrializacijo, ki so poudarjali težko industrijo namesto dobrin za ljudi.

Kolektivizacija je pomenila prisilno združevanje kmetov v kolhoze. Zemljo so vzeli kmetnikom, upornike pa uničili. Bogatejše kmete - kulake - so popolnoma likvidirali. Posledica je bila strahotna lakota, posebej Holodomor v Ukrajini.

Velike čistke (1936-1938) so bile Stalinovo orodje za odstranitev vseh mogočih tekmecev. Milijoni ljudi so končali v gulagih - delovnih taboriščih v Sibiriji. NKVD (tajna policija) je bdela nad vsemi.

Stalin je zgradil pravi kult osebnosti - slavili so ga kot "očeta narodov". Njegove fotografije so visele povsod, čeprav je v resnici povzročil smrt milijonov svojih državljanov.

Paradoks stalinizma je v tem, da naj bi komunizem pomenil enakost, vendar je Stalin postal bolj absoluten vladar kot katerikoli car.

Pomembno: Stalinizem je levi totalitarizem (temelji na razrednem boju), fašizem/nacizem pa desni (temelji na nacionalizmu).

4
of 6
# Vzpon totalitarnih režimov:
fašizem, nacizem, stalinizem

Uvod v totalitarne režime

Po 1. svetovni vojni je bilo v Evropi veliko nestabil

Primerjava režimov - ključne razlike in podobnosti

Čeprav so vsi trije režimi totalitarni, imajo pomembne razlike. Italijanski fašizem je bil najmanj sistematičen - Mussolini je bil bolj showman kot masovni morilec. Nemški nacizem je bil najbolj radikalen zaradi osrednje vloge rase. Stalinizem je bil najbolj dolgotrajan in morda celo najbolj smrtonosen.

Gospodarske razlike so očitne: fašisti so obdržali zasebno lastnino pod državnim nadzorom, komunisti pa so jo odpravili. Nacisti so gospodarstvo podredili pripravam na vojno.

Skupne značilnosti vseh treh so: enostrankarski sistem, kult voditelja, popoln nadzor nad mediji in izobraževanjem ter uporaba terorja proti nasprotnikom.

Rasna politika loči nacizem od ostalih - medtem ko jo je Italija uvedla šele pod nemškim pritiskom, je Sovjetska zveza uradno zanikala rasizem, čeprav je v praksi preganjala narodne manjšine.

Glavni cilji so se razlikovali: Italija je hotela obnoviti rimski imperij, Nemčija osvojiti "življenjski prostor" na vzhodu, Sovjetska zveza pa razširiti komunistično revolucijo po svetu.

Za test: Nacizem je edini, kjer je rasizem osrednji del ideologije. To je ključna razlika!

5
of 6
# Vzpon totalitarnih režimov:
fašizem, nacizem, stalinizem

Uvod v totalitarne režime

Po 1. svetovni vojni je bilo v Evropi veliko nestabil

Hiter povzetek za ponavljanje

Zdaj znaš razlikovati med tremi glavnimi totalitarnimi režimi 20. stoletja! Vzroki za njihov vzpon so bili podobni: posledice vojne, gospodarska kriza, šibke demokracije in strah ljudi.

Italija - fašizem: Mussolini, pohod na Rim 1922, nacionalizem, korporativizem. Geslo: "Vse v državi, nič zunaj države, nič proti državi." Nemčija - nacizem: Hitler, kancler 1933, fašizem + rasizem, Nürnberški zakoni, holokavst. Sovjetska zveza - stalinizem: Stalin, petletke, kolektivizacija, čistke, gulagi.

Ključna spoznanja za izpite: nacizem je oblika fašizma z dodano rasno teorijo. Fašizem/nacizem sta desna totalitarizma (nacionalizem), stalinizem je levi (razredni boj). Vsi trije so posameznika popolnoma podredili državi/ideologiji.

Ne pozabi - to niso le zgodovinski podatki, ampak opozorilo, kako hitro lahko svoboda izgine, če ljudje v strahu sprejemajo skrajne rešitve. Razumevanje totalitarizma ti pomaga prepoznati nevarnostne signale tudi danes.

Končni nasvet: Na testu najpogosteje sprašujejo o razlikah med režimi in njihovih skupnih značilnostih. Ta tabela ti bo rešila življenje!

6
of 6
# Vzpon totalitarnih režimov:
fašizem, nacizem, stalinizem

Uvod v totalitarne režime

Po 1. svetovni vojni je bilo v Evropi veliko nestabil

Mysleli jsme, že se nikdy nezeptáš...

Co je AI společník Knowunity?

Náš AI společník je speciálně vytvořen pro potřeby studentů. Na základě milionů obsahových materiálů, které máme na platformě, můžeme studentům poskytovat opravdu smysluplné a relevantní odpovědi. Ale nejde jen o odpovědi, společník je ještě více o provázení studentů jejich každodenními výzvami v učení, s personalizovanými studijními plány, kvízy nebo obsahovými materiály v chatu a 100% personalizací na základě dovedností a vývoje studentů.

Kde si můžu stáhnout aplikaci Knowunity?

Aplikaci si můžete stáhnout z obchodu Google Play a Apple App Store.

Jak můžu dostat svou platbu? Kolik si můžu vydělat?

Ano, máte bezplatný přístup k obsahu v aplikaci a k našemu společníkovi s umělou inteligencí. Chcete-li odemknout určité funkce aplikace, můžete si zakoupit aplikaci Knowunity Pro.

Nejpopulárnější poznámky z Zgodovina

9

Nejpopulárnější poznámky

9
MatematikaMatematika

Linearna funkcija

Uvod v linearno funkcijo, njen graf (premica), določanje smernega koeficienta in začetne vrednosti. Učenci bodo znali narisati graf linearne funkcije.

8. r.2002
MatematikaMatematika

Kombinatorika

Ponovili in uporabili bodo permutacije, variacije in kombinacije za reševanje problemov štetja v verjetnosti.

3. l.2323
NaravoslovjeNaravoslovje

Celično dihanje in fotosinteza

Preučevanje procesov pridobivanja energije v celicah (glikoliza, Krebsov cikel, oksidativna fosforilacija) in pretvorbe svetlobne energije v kemično energijo (fotosinteza).

2. l.1453
NaravoslovjeNaravoslovje

Kemijske reakcije

Učenje o tem, kako se snovi spreminjajo v nove snovi, in prepoznavanje različnih vrst kemijskih reakcij.

9. r.1463
AngleščinaAngleščina

Časi (ponovitev in poglobljeno)

Učenci bodo ponovili in poglobili znanje o vseh ključnih časih (sedanjik, preteklik, prihodnjik), vključno s Perfect tenses (Present Perfect Continuous, Past Perfect, Future Perfect) in njihovo uporabo.

1. l.31111
MatematikaMatematika

Potence in koreni

Obvladali boste pravila za računanje s potencami z različnimi eksponenti in se naučili poenostavljati korene ter racionalizirati imenovalce.

1. l.2445
MatematikaMatematika

Potence in koreni

Učenci se bodo naučili računati s potencami z naravnimi in celimi eksponenti ter spoznali pravila za računanje z njimi. Obravnavali bodo kvadratne in kubične korene ter delno korenjenje in racionalizacijo imenovalca.

9. r.2396
FilozofijaFilozofija

Etika in moralna filozofija

Učenci bodo preučevali etične teorije (deontologija, utilitarizem, etika vrlin), vprašanja dobrega in zla, moralne odgovornosti in vrednot.

4. l.842
BiologijaBiologija

Celično dihanje

Razumeli bomo, kako celice razgrajujejo organske molekule, kot je glukoza, da sprostijo energijo za svoje delovanje.

1. l.1462

Nemůžeš najít, co hledáš? Prozkoumej další předměty.

Recenze od našich uživatelů. Mají vše super — a ty taky můžeš.

4.6/5App Store
4.7/5Google Play

Aplikace je velmi jednoduchá na používání a dobře navržená. Zatím jsem našel vše, co jsem hledal, a mohl jsem se z prezentací hodně naučit! Určitě použiju aplikaci na školní úkol! A samozřejmě taky hodně pomáhá jako inspirace.

Stefan Suživatel iOS

Tahle aplikace je fakt skvělá. Je tam tolik studijních poznámek a pomůcek [...]. Můj problémový předmět je například francouzština a aplikace nabízí tolik možností pomoci. Díky této aplikaci jsem si zlepšil francouzštinu. Doporučil bych ji každému.

Samantha Klichuživatelka Androidu

Páni, jsem opravdu ohromen. Zkusil jsem aplikaci jen proto, že jsem ji mnohokrát viděl v reklamách, a byl jsem naprosto ohromen. Tato aplikace je TA POMOC, kterou chceš do školy, a především nabízí spoustu věcí, jako jsou cvičení a přehledy faktů, které mi osobně VELMI pomohly.

Annauživatelka iOS

ZgodovinaZgodovina79 zobrazení·Aktualizováno Jun 2, 2026·6 stránek

Vzpon totalitarnih režimov: Fašizem, Nacizem in Stalinzem

Po prvi svetovni vojni je bila Evropa polna kaosa in razočaranja nad demokracijo, ki ni rešila gospodarskih problemov. V tej negotovosti so se pojavili totalitarni režimi, ki so obljubili red in moč, vendar prevzeli popoln nadzor nad življenjem ljudi.

1
of 6
# Vzpon totalitarnih režimov:
fašizem, nacizem, stalinizem

Uvod v totalitarne režime

Po 1. svetovni vojni je bilo v Evropi veliko nestabil

Registruj se, abys viděl obsah. Je to zdarma!

  • Přístup ke všem dokumentům
  • Zlepši své známky
  • Připoj se k milionům studentů

Uvod v totalitarne režime in ključni pojmi

Predstavljaj si življenje, kjer država nadzoruje prav vse - od tega, kaj bereš, do tega, o čem smeš razmišljati. Tako je bilo v totalitarnih režimih, ki so se pojavili po letu 1918. Ljudje so bili tako obupani nad gospodarskimi problemi, da so bili pripravljeni žrtvovati svobodo za obljubo reda.

Totalitarizem pomeni, da ena stranka nadzoruje vse - od gospodarstva do tvojega zasebnega življenja. Ni prostora za drugačno mnenje ali opozicijo.

Fašizem poveličuje svojo državo nad vse ostalo. Ime izhaja iz rimskega simbola moči - svežnja šib s sekiro. Posameznik ni nič, država je vse. Nacizem je skrajna oblika fašizma, ki dodaja še rasno teorijo - predvsem sovraštvo do Judov in prepričanje o nemški "nadaljšnji rasi".

Stalinizem je komunistična praksa pod Stalinom, ki je v resnici postala brutalna diktatura s kultom voditelja. Čeprav naj bi komunizem pomenil brezrazredno družbo, je stalinizem pomenil teror in popoln nadzor.

Pomembno: Vsi trije režimi so imeli skupno lastnost - posameznik je bil popolnoma podrejen državi oz. ideologiji.

2
of 6
# Vzpon totalitarnih režimov:
fašizem, nacizem, stalinizem

Uvod v totalitarne režime

Po 1. svetovni vojni je bilo v Evropi veliko nestabil

Registruj se, abys viděl obsah. Je to zdarma!

  • Přístup ke všem dokumentům
  • Zlepši své známky
  • Připoj se k milionům studentů

Fašizem v Italiji in nacizem v Nemčiji

Mussolinijev fašizem v Italiji se je začel zaradi razočaranja po prvi svetovni vojni. Čeprav je bila Italija med zmagovalkami, ni dobila obljubljenih ozemelj. Benito Mussolini je to izkoristil in leta 1922 organiziral "pohod na Rim".

Njegovi črnosrajčniki so ustrahovali nasprotnike, uvedel pa je korporativizem - sistem, kjer so delavci in šefi sodelovali pod nadzorom države. S Lateranskimi sporazumi si je zagotovil podporo Cerkve.

Hitlerjev nacizem je nastal iz ponižanja Nemčije po versajski pogodbi in gospodarske krize. Ko je Hitler leta 1933 postal kancler, je hitro odpravil demokracijo. Njegovi orodja zatiranja so bili Gestapo (tajna policija), SS (elitna enota za taborišča) in SA (strankarsko nasilje).

Ključna razlika nacizma je rasna politika. Z Nürnberškimi zakoni (1935) so Judjem odvzeli pravice, Kristalna noč (1938) je bila pogrom po vsej državi. Končni cilj je bil holokavst - sistematično uničenje.

Preveriti znaš: Nacizem = fašizem + rasizem. To je osnovna formula za test!

3
of 6
# Vzpon totalitarnih režimov:
fašizem, nacizem, stalinizem

Uvod v totalitarne režime

Po 1. svetovni vojni je bilo v Evropi veliko nestabil

Registruj se, abys viděl obsah. Je to zdarma!

  • Přístup ke všem dokumentům
  • Zlepši své známky
  • Připoj se k milionům studentů

Stalinizem v Sovjetski zvezi

Stalin je po Leninovi smrti premagal Trockega in postal absolutni vladar. Njegov sistem je temeljil na petletkah - načrtih za hitro industrializacijo, ki so poudarjali težko industrijo namesto dobrin za ljudi.

Kolektivizacija je pomenila prisilno združevanje kmetov v kolhoze. Zemljo so vzeli kmetnikom, upornike pa uničili. Bogatejše kmete - kulake - so popolnoma likvidirali. Posledica je bila strahotna lakota, posebej Holodomor v Ukrajini.

Velike čistke (1936-1938) so bile Stalinovo orodje za odstranitev vseh mogočih tekmecev. Milijoni ljudi so končali v gulagih - delovnih taboriščih v Sibiriji. NKVD (tajna policija) je bdela nad vsemi.

Stalin je zgradil pravi kult osebnosti - slavili so ga kot "očeta narodov". Njegove fotografije so visele povsod, čeprav je v resnici povzročil smrt milijonov svojih državljanov.

Paradoks stalinizma je v tem, da naj bi komunizem pomenil enakost, vendar je Stalin postal bolj absoluten vladar kot katerikoli car.

Pomembno: Stalinizem je levi totalitarizem (temelji na razrednem boju), fašizem/nacizem pa desni (temelji na nacionalizmu).

4
of 6
# Vzpon totalitarnih režimov:
fašizem, nacizem, stalinizem

Uvod v totalitarne režime

Po 1. svetovni vojni je bilo v Evropi veliko nestabil

Registruj se, abys viděl obsah. Je to zdarma!

  • Přístup ke všem dokumentům
  • Zlepši své známky
  • Připoj se k milionům studentů

Primerjava režimov - ključne razlike in podobnosti

Čeprav so vsi trije režimi totalitarni, imajo pomembne razlike. Italijanski fašizem je bil najmanj sistematičen - Mussolini je bil bolj showman kot masovni morilec. Nemški nacizem je bil najbolj radikalen zaradi osrednje vloge rase. Stalinizem je bil najbolj dolgotrajan in morda celo najbolj smrtonosen.

Gospodarske razlike so očitne: fašisti so obdržali zasebno lastnino pod državnim nadzorom, komunisti pa so jo odpravili. Nacisti so gospodarstvo podredili pripravam na vojno.

Skupne značilnosti vseh treh so: enostrankarski sistem, kult voditelja, popoln nadzor nad mediji in izobraževanjem ter uporaba terorja proti nasprotnikom.

Rasna politika loči nacizem od ostalih - medtem ko jo je Italija uvedla šele pod nemškim pritiskom, je Sovjetska zveza uradno zanikala rasizem, čeprav je v praksi preganjala narodne manjšine.

Glavni cilji so se razlikovali: Italija je hotela obnoviti rimski imperij, Nemčija osvojiti "življenjski prostor" na vzhodu, Sovjetska zveza pa razširiti komunistično revolucijo po svetu.

Za test: Nacizem je edini, kjer je rasizem osrednji del ideologije. To je ključna razlika!

5
of 6
# Vzpon totalitarnih režimov:
fašizem, nacizem, stalinizem

Uvod v totalitarne režime

Po 1. svetovni vojni je bilo v Evropi veliko nestabil

Registruj se, abys viděl obsah. Je to zdarma!

  • Přístup ke všem dokumentům
  • Zlepši své známky
  • Připoj se k milionům studentů

Hiter povzetek za ponavljanje

Zdaj znaš razlikovati med tremi glavnimi totalitarnimi režimi 20. stoletja! Vzroki za njihov vzpon so bili podobni: posledice vojne, gospodarska kriza, šibke demokracije in strah ljudi.

Italija - fašizem: Mussolini, pohod na Rim 1922, nacionalizem, korporativizem. Geslo: "Vse v državi, nič zunaj države, nič proti državi." Nemčija - nacizem: Hitler, kancler 1933, fašizem + rasizem, Nürnberški zakoni, holokavst. Sovjetska zveza - stalinizem: Stalin, petletke, kolektivizacija, čistke, gulagi.

Ključna spoznanja za izpite: nacizem je oblika fašizma z dodano rasno teorijo. Fašizem/nacizem sta desna totalitarizma (nacionalizem), stalinizem je levi (razredni boj). Vsi trije so posameznika popolnoma podredili državi/ideologiji.

Ne pozabi - to niso le zgodovinski podatki, ampak opozorilo, kako hitro lahko svoboda izgine, če ljudje v strahu sprejemajo skrajne rešitve. Razumevanje totalitarizma ti pomaga prepoznati nevarnostne signale tudi danes.

Končni nasvet: Na testu najpogosteje sprašujejo o razlikah med režimi in njihovih skupnih značilnostih. Ta tabela ti bo rešila življenje!

6
of 6
# Vzpon totalitarnih režimov:
fašizem, nacizem, stalinizem

Uvod v totalitarne režime

Po 1. svetovni vojni je bilo v Evropi veliko nestabil

Registruj se, abys viděl obsah. Je to zdarma!

  • Přístup ke všem dokumentům
  • Zlepši své známky
  • Připoj se k milionům studentů

Mysleli jsme, že se nikdy nezeptáš...

Co je AI společník Knowunity?

Náš AI společník je speciálně vytvořen pro potřeby studentů. Na základě milionů obsahových materiálů, které máme na platformě, můžeme studentům poskytovat opravdu smysluplné a relevantní odpovědi. Ale nejde jen o odpovědi, společník je ještě více o provázení studentů jejich každodenními výzvami v učení, s personalizovanými studijními plány, kvízy nebo obsahovými materiály v chatu a 100% personalizací na základě dovedností a vývoje studentů.

Kde si můžu stáhnout aplikaci Knowunity?

Aplikaci si můžete stáhnout z obchodu Google Play a Apple App Store.

Jak můžu dostat svou platbu? Kolik si můžu vydělat?

Ano, máte bezplatný přístup k obsahu v aplikaci a k našemu společníkovi s umělou inteligencí. Chcete-li odemknout určité funkce aplikace, můžete si zakoupit aplikaci Knowunity Pro.

Nejpopulárnější poznámky z Zgodovina

9

Nejpopulárnější poznámky

9
MatematikaMatematika

Linearna funkcija

Uvod v linearno funkcijo, njen graf (premica), določanje smernega koeficienta in začetne vrednosti. Učenci bodo znali narisati graf linearne funkcije.

8. r.2002
MatematikaMatematika

Kombinatorika

Ponovili in uporabili bodo permutacije, variacije in kombinacije za reševanje problemov štetja v verjetnosti.

3. l.2323
NaravoslovjeNaravoslovje

Celično dihanje in fotosinteza

Preučevanje procesov pridobivanja energije v celicah (glikoliza, Krebsov cikel, oksidativna fosforilacija) in pretvorbe svetlobne energije v kemično energijo (fotosinteza).

2. l.1453
NaravoslovjeNaravoslovje

Kemijske reakcije

Učenje o tem, kako se snovi spreminjajo v nove snovi, in prepoznavanje različnih vrst kemijskih reakcij.

9. r.1463
AngleščinaAngleščina

Časi (ponovitev in poglobljeno)

Učenci bodo ponovili in poglobili znanje o vseh ključnih časih (sedanjik, preteklik, prihodnjik), vključno s Perfect tenses (Present Perfect Continuous, Past Perfect, Future Perfect) in njihovo uporabo.

1. l.31111
MatematikaMatematika

Potence in koreni

Obvladali boste pravila za računanje s potencami z različnimi eksponenti in se naučili poenostavljati korene ter racionalizirati imenovalce.

1. l.2445
MatematikaMatematika

Potence in koreni

Učenci se bodo naučili računati s potencami z naravnimi in celimi eksponenti ter spoznali pravila za računanje z njimi. Obravnavali bodo kvadratne in kubične korene ter delno korenjenje in racionalizacijo imenovalca.

9. r.2396
FilozofijaFilozofija

Etika in moralna filozofija

Učenci bodo preučevali etične teorije (deontologija, utilitarizem, etika vrlin), vprašanja dobrega in zla, moralne odgovornosti in vrednot.

4. l.842
BiologijaBiologija

Celično dihanje

Razumeli bomo, kako celice razgrajujejo organske molekule, kot je glukoza, da sprostijo energijo za svoje delovanje.

1. l.1462

Nemůžeš najít, co hledáš? Prozkoumej další předměty.

Recenze od našich uživatelů. Mají vše super — a ty taky můžeš.

4.6/5App Store
4.7/5Google Play

Aplikace je velmi jednoduchá na používání a dobře navržená. Zatím jsem našel vše, co jsem hledal, a mohl jsem se z prezentací hodně naučit! Určitě použiju aplikaci na školní úkol! A samozřejmě taky hodně pomáhá jako inspirace.

Stefan Suživatel iOS

Tahle aplikace je fakt skvělá. Je tam tolik studijních poznámek a pomůcek [...]. Můj problémový předmět je například francouzština a aplikace nabízí tolik možností pomoci. Díky této aplikaci jsem si zlepšil francouzštinu. Doporučil bych ji každému.

Samantha Klichuživatelka Androidu

Páni, jsem opravdu ohromen. Zkusil jsem aplikaci jen proto, že jsem ji mnohokrát viděl v reklamách, a byl jsem naprosto ohromen. Tato aplikace je TA POMOC, kterou chceš do školy, a především nabízí spoustu věcí, jako jsou cvičení a přehledy faktů, které mi osobně VELMI pomohly.

Annauživatelka iOS